Šimuni 2022



Tudi letos smo se za prvomajske praznike odpravili na otok Pag, v Šimune. Letos je to uspelo barkam 14492, 14008 in 14984 (družine Nemec-Škof, Mohar-Bastar in Volk), pridružil pa se nam je tudi Uroš Dolžan.

Nemec-Škof smo se na pot odpravili že v soboto 23.4. Avantura se je pričela še pred prečkanjem meje, v okolici Ilirske Bistrice. Avtomobili so nas s hupanjem opozorili na zmahano kolo na prikolici, ki je kolovratilo po svoje. Prvi strah, da je počila os na prikolici in da bomo barki lovili po cestišču, je pregnal pogled na odvijačeno kolo (jp, od štirih vijakov sta dva manjkala, druga dva pa sta bila čisto popuščena) . Po začasni premontaži, da so vsako kolo držali trije vijaki smo prišli do vulkanizerja v Jelšanah, ki je sicer bil zaprt, vendar so bili domači tako prijazni, da smo lahko poiskali dva ustrezna vijaka (gotovo ne veste, da vijaki za kolesa na prikolicah niso standardni; razlikujejo se najmanj po dolžini, navitju, koraku navoja, premeru navoja, dimenzijah glave, kotu konusa...uf- vulkanizer je šravfe za nas rihtal s fleksarco). Zakaj je do tega prišlo, ugotavljamo še danes vendar dvomim, da bomo kdaj zares rešili to uganko. Kakorkoli že, poleg pnevmatik in ležajev je očitno treba kontrolirati tudi vijake.

V kampu so nas pričakale že urejene hiške . Zvečer pa se nam je pridružil še Uroš.
Že naslednji dan sva šla z Urošem prvič na vodo. Pihal je jugo s hitrostjo okoli 15 vozlov, popoldan pa sva z jadranjem nadaljevala z Jernejo v nekoliko manj vetra.

V ponedeljek je bil veter še nekoliko bolj šibek, vendar nam ga je uspelo izkoristiti. Popoldan pa smo nadaljevali z druženjem ob žaru, kjer se nam je nepredvideno pridružilo nekaj otrok iz kampa, tako da smo morali jedilnik nekoliko zimprovizirati, saj nismo hoteli ostati lačni .


Slika: Neverjetno, ampak mali »uličarji« so popadli vse; solato, mlado čebulo, meso...- termiti.

V torek ni bilo vetra, zato smo se odpravili na Sv. Vid, zvečer pa smo pričakali Mohar-Bastarje.

V sredo so prišli še Volki. Na vodi smo čutili čuden obrat vetra (ki je bil sicer napovedan). Zjutraj je pihal jugo, ki je ugasnil in ob 13h se je dvignil maestral. Le ta je vztrajal do 17h, ko je v 1 minuti obrnilo na Burjo.

Skipers meeting – kdo gre s kom na vodo

V četrtek je pihala burja s hitrostjo 20+ vozlov, ki je čez dan padla na 18+. Prva sva na vodo šla z Markom Volkom in s špinom je barka letela do 15 vozlov (...je povedala Markova ura). Na odprtem pa je pihalo še nekoliko bolj, tako da naju je zvrnilo. Delno pripisujem krivdo za to lanskemu remontu krmila, po katerem se list krmila ni več zataknil v skrajno pravokoten položaj glede na barko. Tako je bilo pri visokih hitrostih krmilo zelo težko, kar zagotovo ni pomagalo pri vožnji čez val. Ko pa naju je položilo je marko okleval kam naj skoči s trapeza in odločil se je za skok pred jambor (da ne bo naredil luknje v glavnem jadru). Žal pa je pri tem padel na tangun, ki je bil še pritrjen na jambor in je s tem odbil sistem z jambora. Jaz pa sem je končal v vodi in s cepetanjem nog odbil podaljšek krmila. Naju moram pohvalit, da sva rabila vsega skupaj cca 3 minute, da sva se postavila nazaj in odjadrala nazaj na obalo. Po opravljenem servisu (sedaj je podaljšek krmila na 14492 iz naravi prijaznih materialov – bambus iz lokalne deponije) pa sva se na vodo odpravila z Laro. Zaradi preteklih izkušenj sva se bolj držala obale, kjer je veter sicer nekoliko šibkejši, vendar pa so sunki vetra toliko bolj zoprni. Posledično naju je dvakrat položilo pri vožnji le s flokom in glavnim jadrom, vendar je krmar vedno ostal suh.

V petek je še vedno pihala že šibkejša burja (13+) sem ter tja, pa smo namerili tudi kakšen sunek okoli 20 vozlov. Na vodi smo bili prav vsi. Zvečer pa smo se družil ob žaru (Volkov weber se je več kot izkazal).

 

 

Tudi v soboto dopoldan je še vztrajala burja, popoldan pa se je dvignil prelep maestral z jakostjo 15 vozlov. Čez dan smo bili deležni sadov oddaljenega kuhanja, saj je Katja že v LJ skuhala ričet za celo odpravo. Zvečer pa so Volki pripravili žajbljevo mleko.


Veliki beli morski pes

V nedeljo zjutraj je pihal veter južnih smeri, ki je sredi dneva padel, potem pa je zapihal lokalni maestral. Večer nam je popestril Rok, ki je spekel palačinke za prav vse, (60 palačink - 20/hiško, zmešanih s kuhovnico zataknjeno v bormašino) pojedli pa smo jih kar na plaži. Medtem, ko je Rok pekel palačinke pa smo ostali opravil in pospravili barke saj nas je naslednji dan čakal odhod.

 

Če za konec povzamem vse skupaj, je prvomajski dopust na Pagu odlična kombinacija družinskega življenja in jadranja. Voda je sicer nekoliko hladno, ampak je vetra dovolj, da nikoli ni nervoze, da bi kaj zamudili. Tudi časa za vzdrževanje in trim barke je bistveno več kot pa na regatah.

 

Paški smogovci