Sredi aprila je v naše kraje le prišla pomlad. Uživali smo na sončku in z enim očesom prebirali vremenske napovedi, ki so sredi tedna napovedovale precej neprijetne pogoje za izpeljavo regate. Telefoni so zvonili in kar nekaj nas je bilo takšnih, ki se v primeru uresničitve obetov regate raje ne bi udeležili.
Ampak vremenoslovci so vsak dan obetali malo lepši vikend in sobotno jutro je bilo ob šibki burjici in kakšnemu sončnemu žarku prav prijetno.
Ker je bilo z vremenom vse v redu, sem se namenil na morje, pa četudi bi le pomagal pri vlečenju boj sem in tja po zalivu. Beno je zaradi Anžetovega veselega pričakovanja ostal brez krmarja, jaz pa sem tako namesto dvigovalca uteži na organizatorjevem gumonu postal težkokategorni krmar.
Z Benotom sva sestavila jadrnico in razen redkih domačinov v špornem parku ni bilo žive duše. Ugibala sva ali bo na regatnem polju gneča treh jadrnic ali se nas bo zbralo morda kakšnih pet. Izkazalo se je, da je lepo pomladno vreme privabilo kar osem posadk in obetalo se je res lepo jadranje.
V soboto smo v rahli burji izpeljali štiri plove v obliki trikotnika ob nekoliko daljši štartni liniji, da je bilo dovolj prostora za prilagajanje na morje po dolgi, mrzli zimi. Regate so bile ravno prav dolge, da se niso ustvarile prevelike razlike in da najboljšim ni bilo potrebno predolgo čakati na začetek procedure za naslednji plov.
Ker v pristanu Sv. Katarine domuje ŠD Ankaran z aktivno ribiško sekcijo, smo dobili na razpolago žar za pripravo morskih dobrot. Manjkal je le kakšne mojster lopatic, obračal, vilic in ostalega... Improvizirati pa s tako pomembno rečjo, kot je hrana res ne gre. Odločili smo se za varnejšo možnost in tudi pica je čisto v redu napolnila prazne želodce.
V nedeljo je organizator, glede na vremensko napoved, želel pričeti z regato čim bolj zgodaj. Na sestanku je napovedal prvi štart ob deseti. Tistim najpočasnejšim, najbolj utrujenim in najbolj zaspanim je bil pripravljen odpustiti akademske četrt urice. Tako smo s predštartno proceduro pričeli petnajst čez deseto, ko nekaj posadkam še ni upelo prijadrati do regatnega polja. Vseeno so tisti najboljši bili na pripravljeni in izpeljali smo štiri kratke plove s primerno kratko štartno linijo. V smislu priprave na jesenski vrhunec sezone, ko bo gneča na štartu zares velika.
Pokale so tako kot vselej prejeli najboljši, kar pomeni, da so bile razmere regularne, prijetno sončno vreme in ravno prav vetra pa je napravilo naše tokratno druženje še posebej posrečeno.
Ker pa regata kljub sodelovanju narave ne more uspeti brez prijaznih ljudi, se zahvaljujem članom ŠD Ankaran za prijazno družbo in celotno infrastrukturo, pa Željku in Vesni, ki sta upravljala z regatno jadrnico. In Janezu, ki se je ob sojenju pošteno namučil še z dvigovanjem sider in prestavljanjem/pospravljanjem boj. Za dviganje uteži ni vedno treba v telovadnico.
1.Kocijančič - Jadek 7
2.Hrvatin - Planinšič 14
3.Pečaver - Gale 22
4.Franič - Pavlin 35
5.Rojc - Jurič 36
6.Kuntarič - Medved 40
7.Režabek - Tilinger 40
8.Hočevar - Ciglar 48
Matjaž, SLO 11
